Predstavljamo zgodovino kave, začenši z letom 900.

Veliko je zgodb in pripovedk o tem, kdo in kje je prvi odkril ugodne učinke uživanja kave, tofa zgodovinarji se strinjajo, da je izvorna dežela kavovca etiopska pokrajina Kaffa.

Ljudje v tropskih predelih Afrike so od nekdaj uživali mnoge rastline, ki so uspevale na njihovem območju. Med druigim tudi drobne češnje, ki so rastle na kavovcu. Ščasoma so jih začeli redno žvečiti.

V arabski svet so kavo prinesli trgovci s sužnji. Islamski menihi so jih začeli gojiti v vrtovih samostanov. Zrna kave so pred transportom v druge dežele prekuhali, tako da niso mogla vzkliti. Monopol so obdržali vse do 17. stoletja, ko so v botaničnem vrtu v Amsterdamu zasadili prvi kavovec v Evropi in nato še drugje po svetu.

Kava se je razširila po Evropi po letu 1683, ko so Turki po prenehanju obleganja Dunaja za sabo pustili velike količine kave. Iz dunajskih kavarn se je navada pitja kave razširila po vsej Evropi in po svetu.

900

Srednjeveški arabski zapisi pričajo o uporabi kavovca v zdravilne namene.

1200

Jemen začne pridelovati kavovec, potem ko ga tja prepeljejo iz Abesinije (današnje Etiopije).

1450

Kavovec prispe do Meke, od koder se razširi po vsem islamskem svetu.

1554

V Konstantinoplu odprejo (kavarnice) "Qahweh Khaneh".

1570

Kava se pojavi v Benetkah, kjer jo tamkaj šnji prebivalci dobro sprejmejo.

1616

Nizozemci prenesejo kavovec iz Jemna v svoje kolonije na Javi in Sumatri.

1645

Po pričevanju zgodovinarjev se na Markovem trgu v Benetkah odpre prva prodajalna kave.

1650

Trgovec po imenu Jakob odpre v Angliji prvo kavarno, imenovano Coffee House.

1683

Na Dunaju poljski plemič Kolschitzky spremeni turško kavo v danes vsem znano dunajsko kavo, tako da jo precedi, osladka z medom in ji doda smetano.

1688

Edward Lloyd odpre v Londonu ugledno kavarno "Lloyd’s Coffee House", po kateri dobi ime največja zavarovalnica v svetu.

1720

V Benetkah odprejo kavarno "Caffè alla Venezia Trionfante", ki se pozneje preimenuje v ugledno "Caffè Florian".

1721

Francoski kapetan Gabriel de Clieu prenese sadiko kavovca iz pari škega parka "Jardin des Plantes" na otok Martinique, od koder se kavovec raz širi po Latinski Ameriki in Karibskem otočju.

1727

Portugalec na obisku v Francoski Gvajani prejme od guvernerjeve žene v dar kot znamenje ljubezni šopek rož, v katerem je bila skrita sadika kavovca, ki jo je pozneje prepeljal v Brazilijo, kjer so danes največje plantaže kavovca v svetu.

1730

Angleži začnejo gojiti kavovec na Jamajki, pozneje pa še v Indiji.

1734

Johann Sebastian Bach sestavi Kantato o kavi.

1750

Španski jezuiti prepeljejo kavovec na Kubo, pozneje pa še v Gvatemalo, Kolumbijo in Mehiko.

1900

Devetdeset odstotkov svetovne kave proizvede Brazilija.

1903

Bezzera izdela avtomat za kavo espresso.

1933

Bialetti uspešno lansira kafetjero Moka Express.

2000

Kava je glavno trgovsko kmetijsko blago v svetu.